Maxijev kruh

KO V MESTU ZADIŠI PO KRUHU

Vsak dan v pekarni Maxi že navsezgodaj na goste čakajo sveže dobrote: ajdov kruh z orehi, koruzni kruh in sveže in hrustljave preste, graham  kruh in številne druge vrste kruha. Tudi svež in hrustljav  kruh je zaščitni znak Maximarketa.

Peka kruha se v pekarni Maxi začne že pred peto uro zjutraj, zadnjega pa spečejo okoli sedmih zvečer, da je na voljo do zaprtja trgovine, zato lahko kupec kadarkoli dobi svež, topel in dišeč kruh. In prav zato v kleti Maximarke­ta tudi vedno tako lepo diši, nekatere vrste kruha, ki jih pečejo pred očmi kupcev, pa so krive, da si boste takoj zaželeli svežih žemljic ali okusnega peciva. Kot za med gredo Maxi štruce, ki jih prodajo največ, ajdovi hlebčki z orehi, koruzni hlebčki in tudi pecivo iz belega, ajdovega ali koruznega testa, pletenice, mešani kruh ...

Mimogrede – če se sprašujete, kaj se zgodi z ostankom kruha, lahko povemo, da ga skoraj ni. Če že kaj ostane, je naslednji dan cena znižana in ljudje ga pokupijo do konca.

 

SLAVNA MAXI ŠTRUCA

To je najbolj prodajani kruh iz pekarne Maxi, njeno testo je dvakrat pregneteno, pravilno vzhajano, pravilno 'poči­va' in je pravilno pečeno. Peki imajo poleg tega seveda na zalogi še kakšno skrivnost, saj je pri peki kruha treba upoštevati veliko stvari. Tudi pravilo, da se med peko ne sme prepirati, če želimo, da kruh lepo vzhaja, velja, sicer pa so obvezne tudi pridne roke in ljubezen, vložena v delo. Če meni­te, da se kruh mesi strojno, boste v pekarni Maxi hitro opazili, da se testo gnete ročno, saj so pekovski mojstri, ki opravljajo svoje delo, vsem na ogled. Gre tudi za zamisel arhitekta, ki je pekarno naredil kot razgiban prostor, spominjajoč na tržnico, kar poznajo v Franciji, Španiji, Grčiji ...

V pekarni Maxi prisegajo na peko v etažni peči, ki zagotavlja boljši kruh z daljšim rokom trajanja, saj peka v pečeh z ventilatorjem sprva sicer da odličen kruh, vendar je ta naslednji dan ali le nekaj ur po peki skoraj neuporaben, drobljiv in ne več tako dobrega okusa.

ZDRAV ALI NEZDRAV KRUH?

Kruh v vseh svojih oblikah je najbolj razširjena hrana na našem plane­tu, zato ni čudno, da se okoli njega vedno znova spletajo prehranski miti o tem, kakšen je zdrav in kakšnemu bi se bilo treba odpovedati v imenu lastnega zdravja. V pekarni Maxi za to poskrbijo s kakovostno slovensko moko s preverjenim poreklom in svo­jim znanjem, ljudje pa so tudi vedno bolj ozaveščeni in sami sprašujejo po zdravi pšenični moki, mešani moki, črni moki z dodatki, kot so lan, bučna semena, oves ... Seveda ob obširni Maxijevi ponudbi niso razočarani, res pa je, da iz različnih sestavin ne na­stane enak kruh. Ljudje si želijo kruha brez glutena, brez maščobe, brez kva­sa in celo brez soli, za katerega večina 'kruholjubcev' sploh noče slišati. Tudi uporaba vinskega kamna ne more ve­dno zamenjati kvasa, to je mogoče le pri posebnih izdelkih, ob določenem testu. Avstrijci ga poznajo kot luženo testo, ki se zgoraj sveti in je na vrhu posuto z grobo soljo – na Oktoberfestu tak kruh velja za zakon, pri Maxiju pa vendarle prisegajo na običajni kvas.

Človek bi mislil, da se ob toliko posebnih želja in zahtevah kupcev proda največ črnega kruha, vendar ne v pekarni Maxi. Tam še vedno prodajo največ belega kruha in peciva, kot so žemljice, bige, kajzerice, kifeljčki, buhteljni ... Morda je vzrok v tem, da je mešano testo nekoliko dražje, če­prav število takšnih prodanih izdelkov nenehno narašča, morda pa gre le za preprosto dejstvo, da se noben kruh ne topi v ustih tako kot svež, hru­stljav kos belega kruha. Status kruha se tudi med ljudmi spreminja – kupu­jejo ga malce manj, vendar tega bolj kakovostnega, da ne konča v smeteh. Dober kruh mora biti kompakten, da se ga lahko uživa tudi naslednji dan. Kupci raje odštejejo kakšen cent več za kruh, da je le dober. In v Maxiju se lahko o njegovi dobroti prepričate vsak dan znova.