Ko zadiši po kavi

Tam na vogalu, nasproti parlamenta, v slaščičarni in kavarni Maxi je tradicija dobre kave dolga več kot štiri desetletja. Tako so si tu, vse od leta 1971 naprej, skodelico kave privoščili številni znani obrazi iz politike, gospodarstva, kulture in zabave. Tudi danes je temu tako, zato naj vas ne čudi, če boste za sosednjo mizo uzrli nekoga, ki ste ga še prejšnji večer videli na televiziji.

MALA ZGODOVINA KAVNIH ZRN

Vrnimo se nazaj na kavo, tisto omamno kofeinsko razvado, brez katere si mnogi od nas preprosto ne znamo predstavljati življenja. Po številnih legendah se je vse skupaj začelo v vzhodni Afriki, v 13. stoletju. Tam naj bi Arabci dobili prva semena kave in jih, stoletje kasneje, začeli namensko gojiti. Sicer pa prvi tehten zgodovinski dokaz o obstoju kave sega v sredino 15. stoletja, ko so jo pili in gojili v samostanih Sufi v Jemnu. Do sredine naslednjega stoletja pa se je kava razširila tudi na Bližnji Vzhod, v Perzijo, Turčijo in severno Afriko. Nekoliko kasneje sta jo spoznala tudi Balkan in Italija, preko katerih je prišla še v ostale evropske države. Njeno ime smo Slovenci prevzeli iz nemške besede ≫Kaffee≪, Nemci pa so izpeljanko za kavo našli v angleški ≫coffee≪. Angleži so poimenovanje kave dobili leta 1582, ko so pri Nizozemcih slišali za ≫koffie≪. Če predvidevate, da besede niso izumili na Nizozemskem, imate prav, saj so jo skovali iz turške ≫kahve≪. Ne, zadnja domina še ni padla. Turki so svojo kavo preoblikovali iz arabske beside ≫qahwa≪, ki izvira iz besedne zveze ≫qahhwat al-bun≪, kar v prevodu pomeni vino iz zrnja.

LEKSIKON OKUSOV

Kavo so sprva konzumirali surovo ali pa so jo prelivali z vročo vodo, da so dobili pripravek, podoben čaju. Arabci so kasneje začeli zelena kavna zrna pražiti, kar je dalo kofeinskemu zvarku popolnoma nov okus. Klasična črna, poznana tudi pod imenom turška, izvira (od kod drugod kot) iz Turčije. Ker Dunajčanu Franzu Georgu Kolschitzkyju turška različica ni bila preveč všeč, se je ob koncu 17. stoletja domislil briljantne ideje – grenki kavi je dodal med in stepeno smetano. Sladkanje kave je tako v Evropi postalo stalna praksa, ki so jo kaj kmalu posvojili tudi drugod po svetu. Na okus kave pa je v zgodovini vplival še en prelomni dogodek: izum aparata za kuhanje espressa. Bezzera je v začetku prejšnjega stoletja poskrbel za danes najbolj razširjeno obliko priprave kave v kavarnah po celem svetu. Kava espresso je tako postala osnova za različne oblike napitkov. Najdemo jo v macchiatu, kavi z mlekom, cappuccinu, beli kavi idr.

POSEBNE MAXI KAVE

Razvajanje strank gre Maxiju dobro od rok. V ponudbo kavarne in slaščičarne Maxi so vključili posebne različice kavnih napitkov, ki bodo predmet poželenja za vse sladokusce. Espressu so dodani stepena smetana s prefinjenim okusom čokolade, kokosa ali vanilije.