Oranžna vina

Zgodovina vina sega tisočletja v preteklost in je močno povezana z razvojem poljedelstva in zahodne civilizacije. Najstarejši dokazi o udomačitvi vinske trte in pridelavi (oranžnega) vina izvirajo iz današnje Gruzije, segajo pa več kot šest tisoč let nazaj p. n. š.. O tem pričajo glineni vrči za vino, v katerih so sledovi starodavnega grozdja.

Fenomen in tehniko pridelovanja oranžnih vin je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja oživel zamejec Joško Gavnar, sledili so mu v Italiji in Sloveniji, kjer se pridelava belih maceriranih vin nadaljuje, pridružile so se tudi Hrvaška, Francija in celo Kalifornija, glas o njihovi pitnosti pa se nezadržno širi po svetu.


ZAKAJ RAVNO ORANŽNA?
Številni pravijo, da je oranžna četrta vinska barva (takoj za belo, rdečo in rozejem), za oranžna vina pa se uporablja tudi izraz jantarna, arhaična, naravna ali bela macerirana vina. Za izraz oranžna vina, ki temelji na značilni zlato rumeni in oranžni barvi, imajo največ zaslug Američani in Angleži, čeprav so maceracijo – če za hip odmislimo Gruzijo pred šest tisoč leti – uporabljali že naši dedje in pradedje. Kot je strnil Franco Terpin, član Simbiose, zadruge za ekološko kmetovanje in vinogradni- štvo: »Mi smo jih prej označevali kot naravna macerirana vina, ampak ko se je začelo govoriti o oranžnih vinih po New Yorku in Londonu, se je poimenovanje prijelo tudi pri nas. To je dobro, saj marsikateri pivec ne ve, kaj macerirana vina sploh so.«


OD VINOGRADA DO MIZE
Marsikateri ljubitelj dobre kapljice se prav tako ne zaveda dejstva, da se pridelava naravnega vina začne že v vinogradu. Trto je treba čim manj obremeniti, kar pomeni manj kot kilogram grozdja na trto, pomembno je tudi, da so kvasovke, ki predelajo sladkor v alkohol, lokalne, torej se naberejo na grozdju in se aktivirajo z maceracijo, niso umetno dodane. Prav zaradi naravnih kvasovk pravimo, da so ta vina živa vina. Ne smemo pozabiti, da se uporabljajo le tista škropiva, ki spodbujajo naravno odpornost trte, saj običajna škropiva delujejo kot antibiotik – nanesejo jih na liste, trta jih absorbira, pesticid pa uniči vse, kar je bolnega in zdravega hkrati. Takšno macerirano vino bo strupeno, saj se bodo vse spojine raztopile v njem. Razen manjše količine žvepla, ki se vinu doda ob ustekleničenju, morajo biti naravna vina kemično neoporečna, in so zato bolj zdrava. Oranžna vina so torej pravzaprav bela vina, narejena po postopku rdečih vin – z maceracijo. Včasih se je temu reklo kuhanje vina, saj se grozdne jagode (vključno s kožico in peškami) pustijo v posodi, nato pa se začne alkoholno vretje, ki mu vinarji pravijo spontana fermentacija. Do te točke vse poteka brez dodajanja tujerodnih kvasovk in encimov, kar je zelo pomembno, če hočemo ohraniti okus zemlje, iz katere je zrasla trta. Vinogradnik Klinec poudarja: »Konvencionalni način pridelave vina, pri katerem se uporabljajo tujerodne kvasovke, encimi in razna enološka sredstva, je pravzaprav neke vrste absurd. Selekcionirane kvasovke so namreč vzgojene v laboratoriju in nimajo nikakršne zveze z okusom kraja, kjer raste trta. Zato so na trgu bolj ali manj vina, ki imajo vsa enak okus in vonj po banani, mangu, papaji ali žvečilkah.« No, česa takšnega pri oranžnih vinih ne bi smeli nikoli okusiti! Zelo pomembno pri maceraciji je, da je grozdje zdravo in biološko dinamično pridelano, čas maceracije pa je odvisen od vsakega vinarja posebej – traja lahko nekaj dni ali več mesecev, seveda pa vpliva na končni okus vina. Dlje ko vina macerirajo, intenzivnejša je njihova barva, več taninov imajo v sebi in bolj težka so. Oranžna vina imajo značilnosti rdečih vin, ki se prav tako pridelujejo z maceracijo, so bogata z minerali in tanini, ki dajejo vinu nekoliko trpek okus, vendar preprečujejo njegovo oksidacijo. Mimogrede, oksidirano oranžno vino prepoznate že po vonju, ki je odbijajoč in včasih spominja na kis, pogosto ga zavohate že na zamašku in vam ga ni treba niti pokusiti, da bi vedeli, da je pokvarjeno

MOTNO ALI BISTRO?
Naravna vina niso filtrirana, zato imajo moten videz in usedlino, v kateri je prisotnih največ mineralov, ki dajejo vinu poseben okus. Pred odprtjem je zato priporočljivo, da steklenico obrnemo na glavo, da se usedlina razprši po vsej steklenici. A nekatere pivce motnost še vedno moti, zato se lahko odločimo, da bomo vino dekantirali in mu dali čas, da se nadiha zraka ter zbistri.

 

VINO ZA DRUGAČNE LJUBITELJE ŽLAHTNE KAPLJICE
Oranžna vina so kljub nekaterim zlove- ščim napovedim, da jih ne čaka bleščeča prihodnost, vedno bolj priljubljena med ljubitelji vina, tudi poznavalci. Vinarji pravijo tudi, da so oranžna vina za tiste, ki jih niso vajeni in na njihov okus sprva niso pripravljeni, ko jih enkrat osvojijo, pa poti nazaj ni več.