katero peneče vino izbrati?

Če ste domoljub, boste morda segli po slovenskem penečem se vinu, ki mu rečemo penina. Šampanjec je samo iz francoske Šampanje, cava je špansko peneče se vino, sekt je nemško in spumante italijansko.

Splošni pojem je torej peneče se vino, ki zajame vse prej omenjeno. Če bi ga želeli samo za aperitiv, izberite čim bolj suhega, z največ 15 grami sladkorja, kjer na etiketah piše: brut nature (popolnoma suho, do 3 grame), extra brut (izredno suho, do 6 gramov) ali brut (zelo suho, do 15 gramov). K lažjim predjedem (testenine in podobno) ter glavnim jedem (morski sadeži, ribe, perutnina, teletina) sodijo lažja vina, k zahtevnejšim, pikantnejšim (rdeče meso, divjačina) zahtevnejša peneča se vina – bodisi bela, rose ali rdeča.

kako jih ločiti?
Mlajša vina (pomagajmo si z letnikom, če je naveden), z manj alkohola, pogosteje pridelana po tankovski (charmat) metodi, so praviloma lažja. Tista, ki so zorela dlje časa (koliko, bo povedal letnik), z višjim alkoholom, pripravljena po klasični metodi, so po navadi polnejša, zahtevnejša, resnejša. Za k sladici bomo izbrali slajše peneče se vino, to je z oznakami sec (polsuho, od 17 do 35 gramov sladkorja), demisec (polsladko, od 33 do 50 gramov) ali doux (sladko, več kot 50 gramov). Tu kaže spoštovati preprosto pravilo: čim slajša sladica, tem slajše vino. In še enega ne kaže obiti: peneča se vina naj bodo ohlajena na 6 do največ 8 stopinj C, z njimi torej v najhladnejši del hladilnika. Glede kozarcev pa someljeji nismo tako strogi: lahko je visoki tulipanasti, lahko običajen za belo vino, ali celo tisti trebušasti za rdeče vino, če imamo opravka z bogatim in zrelim penečim se.