Ali veste, iz kj izvira catering?

Catering pomeni vsako postrežbo hrane in pijače na terenu, naj gre za narezek, hladen bife ali svečano večerjo. Njegova evropska zgodovina se začne v Franciji, kjer so hrano gostom prinesli na mizo, ti pa so se potem stepli zanjo in si tako postregli sami. Pozneje se je na ruskem dvoru pojavila navada, da hrano postrežejo vsakemu gostu posebej, iz tega načina pa se je razvil angleški, ki še danes ve­lja za pravilni ritual pri mizi. Začetki cateringa v Sloveniji segajo v osemde­seta leta prejšnjega stoletja, še v čas nekdanje Jugoslavije. Catering gostin­stva Maximarket ima s cateringom že trideset let izkušenj, zato mu vedno znova uspejo vrhunske pogostitve in uresniči tudi najbolj zahtevna priča­kovanja, seveda pa svoje naredi tudi široka ponudba slovenske in medna­rodne kuhinje. Ni treba poudarjati, da so njihove sestavine zmeraj kakovo­stne in sveže, zato lahko vrhunski kuharji iz njih naredijo izvirne jedi ter jih postrežejo z izbranimi domačimi in tujimi vini. Pa vendar se je treba tudi cateringa nekje lotiti.

CATERING OD A DO Ž

Zdi se tako preprosto: nekdo skuha in pripravi nekaj hrane, jo prinese in postreže, in to je to, kajne? Lahko bi odgovorili, da je res tako, a to je le del resnice. Catering je še veliko več, zato bomo pokukali v njegovo zakulisje, kjer se skrivajo načrtovanje in pri­prava, skupinsko delo, kreativnost in veliko čednih potrebščin, s katerimi si ta dejavnost pomaga do končnega učinka – zadovoljnega gosta. Kot smo rekli, bistvo cateringa je hrana, kako je videti, kako diši in kakšnega okusa je, postrežena v pravem vzdušju, ki prijetno draži vse naše čute, vendar kljub vsej svoji pomembnosti ne sme zasenčiti preostalih delov cateringa. Je že tako, da se morajo tudi pri cate­ringu sestaviti vsi koščki sestavljan­ke, vse tja do cvetja, prtov, prtičkov, kozarcev … Do celostne podobe, torej, da lahko gost doživi popolno izkušnjo.

VRSTE CATERINGA

Poznamo več vrst cateringa, odvisno od priložnosti:

• Mobilni catering: streže se naravnost iz vozila, ki je temu namenjeno, zato ga pogosto srečamo na zunanjih do­godkih, na primer koncertih, sindikal­nih piknikih ...

• Catering na dogodkih: uporablja se pri banketih, zborovanjih, porokah ... Nekatera podjetja ponujajo tudi popol­no oskrbo, od priprave hrane do okra­sitve in osvetlitve dogodka. Pomembno je, da se ne pozabi na dietno prehrano gostov ali njihova verska prepričanja, vedno več je tudi ozaveščenih ljudi, ki želijo jesti zdravo.

• Pakirano kosilo: naloga catererja je, da pripravi hrano in jo dostavi na želeno lokacijo.

• Catering na ladji ali letalu: osebje poskrbi za hrano in pijačo potnikov.

SPOZNAJTE VODJO CATERINGA

To je tisti nekdo, ki vas bo najprej vprašal, kako vam lahko ustreže, in pri tem misli nadvse resno. Njegova prva naloga je, da to ugotovi in da se odloči, kako lahko njegovo podjetje to stori za vas. Bodite pripravljeni na natančna vprašanja, ki so namenjena le temu, da boste zadovoljni, saj mora vaš caterer vedeti (skoraj) vse, slišijo pa se približno takole:

• katerega dne naj bi bil dogodek;

• je dogodek poslovne ali zasebne narave;

• koliko denarja ste pripravljeni odšteti;

• koliko bo povabljencev;

• kakšno hrano boste izbrali.

NA KRATKO O POGRINJKU

Pogrinjanje mize je kompleksen preplet jedilnega pribora, krožnikov in kozarcev, ki ga lahko (pravilno) posta­vimo tudi sami doma, sicer pa gre za osrednji del cateringa – poleg hrane, seveda. Najprej je treba vsakemu gostu odmeriti dovolj prostora (od 60 do 80 centimetrov), da lahko sprošče­no uživa v hrani in mu sosed ne gleda naravnost v krožnik, videz pogrinjka pa je odvisen od številnih dejavni­kov: števila gostov, predvidenih jedi, velikosti mize, prostora, letnega časa in seveda priložnosti. Od zadnje je še najbolj odvisno, kakšen bo pogrinjek: preprost, za vsakodnevne hode ali razširjen na obroke z več hodi.

Na mizo najprej pogrnemo podprt, ki bo preprečil drsenje prta, ki smo ga položili nanj. Pri prtu smo pozorni, da se vse začne zlivati v skladno celoto, predvsem barva, ki je običajno bele barve ali barve šampanjca. Sredino mize okrasimo s cvetjem, zvečer lahko s svečami, pazimo le, da z aranžmaji ne zakrivamo pogleda čez mizo, in (spet) na barvno usklajenost s prtom. Solnico, olje in kis ter zobotrebce umaknemo z mize. Sedeži naj bodo 20 centime­trov oddaljeni od mize, pogrinjek pa približno dva centimetra od roba mize. Gost jemlje pribor od zunaj proti podkrožniku, zato je pribor za predjed najbolj oddaljen od njega. Majhne vilice ali žlico postavimo nad podkrožnik. Če strežemo morske sadeže, moramo pribor temu prilagoditi. Podkrožnik lah­ko okrasimo s prtičkom, ki je nasploh odličen dekorativni element in se mora ujemati s celostno podobo. Kozarce po­stavimo na desno stran pogrinjka, nad konice nožev, najprej kozarec za vodo, nato za belo vino, nazadnje za rdeče, če gledamo z desne proti levi. Pri pripravi pogrinjka z več hodi upoštevajmo, da so lahko na levi strani največ trije kosi pribora, na desni pa štirje. Lepše bo, če dajemo pribor in kozarce na mizo v belih bombažnih rokavicah.